Main Page/Karnišna

Benrivati ŭ Linguifexä, frajnen wikijä za konlange, kirga morë uräjat sägdu! Inkumo kuntina 1,353 artikulů nu jäziků: % nåšga ubjetiva. Inkumo mamo 14 aboǧů nu 3 artikulů, kih rabi zlungat.

Forum Konslavar Libreka Štafete

Zbrånule Urådja Fonetika Lengistika

Jäziki Konlangi Natlangi

IPA kłuči Traducjoni Sä kategorie

Linguifex Jäziki Zbrånule Forum Konslavar Libreka Vii tå strån ŭ: arlanišnä  • alskajšnä  • bearlandišnä  • danhuajšnä  • esperantä  • femsaršnä  • fengiršnä  • inglešnä  • karnišna  • kihamišnä  • tjočišnä  • umbrijšnä Zbråni jäzyk Avendonian avendoniano Flag of Avendonia Pronunciation [avendoˈni̯ano] Created by S.C. Date 2009 Setting Alt-history Europe, Northern Italian Peninsula Native to Avendonia Language family Indo-European Germanic West Germanic part. Elbe Germanic Avendonian Early form Pre-Avendonian Standard form Central Avendonian dialect Dialects North Adriatic (nordadriatico) Alpine (alpino) High Burgundian (ocburgundico) Low Burgundian (lagburgundico) Genoese (genoico) Writing system Latin Official status Official language in Avendonia Regulated by Grunditio Cuningica per la Spraca Avendoniana Rough borders of Avendonia Avendonian (autoglossonym: avendoniano; Avendonian: [avendoˈni̯ano]) is a West Germanic language, with strong influence of Vulgar Latin. It is the result of a prolonged contact among members of both regions, after West Germanic merchants began travelling to and from the Western Roman Empire. These connections—and the conquest by the Germanic tribes of the northern skirts of the Roman Empire—slowly formed a creole for mutual communication. Eventually, permanent settlements were established in what would become modern-day Avendonia, where Avendonian is primarily spoken, with official status. While its vocabulary derives for the most part from Proto-Germanic, Latin influence is most notable in its phonology and its grammar. Avendonian grammar is relatively straightforward and akin to the grammar of other Romance languages, due to the influence of Latin. Two sets of articles, indefinite and definite, preceding the noun. Gender and number inflection in nouns, adjectives, and pronouns. Articles and adjectives must agree inflection-wise with the noun or pronoun they modify. Twofold gender system, masculine and feminine. Loss of Latin neuter gender. Fusional verb inflection for person, number, mood, and tense. However, noun and adjective declension endings, along with the ablaut in strong verbs are elements derived from Germanic. There are six major dialects of Avendonian. Central Avendonian (or midio) is considered the standard language, and it is the language most of the author's work is based upon. The main features of the other five dialects will be discussed in the following sections. Pröjšni zbråni jäziki • Dežinjej an noŭ zbråni jäzyk ISO kodiži na KreativeKorpä Linguifex wiki putpira pubudå KreativeKorpa za stavit konlangon ISO kodiže, tü že Reǧistër konlang kodižů! Stavi suj jäzyk na listå läti. Kü že tuj jäzyk na Linguifexä, nan raci! Pumuč Za napisat an noŭ artikul, solu napiši titul artikula ŭ finestrinå zdolä. <createbox> width=24 break=no buttonlabel=Stvari noŭ artikul nälä! </createbox> Ne väš, ki zåčënt? Kü ša ne puznaš wikijů, foše mogesiš jyt pröbrat pumuč. Za nove urädnike: Prosmo, pröbari stilističnålå gŭidå, uvodnålå gŭidå nu pulitikå, prën stvariš novå strån. Kladajne kuntinüta Kü čëš pumagat, ma ne väš, ki zåčënt, provej zlüłšat disfärente aboǧe tåku, de ih zlungaš. Kladej anå novå kategoriå, ki jo rabiš. Låhku gräsiš anka magari vit nücåne stråni za artikule, ki majö dosti puväzamentů, ma ša ne ståjajö. Låhku kladaš informacjone wå lengistiki nu fonetiki. Listå nücånih šåblon morëš najt läti. Mantiniment wikija Låhku nan daš anå råkå për kirmi ud nåših inkumnih pruǧetih. Raci suj künčät për worimentih wå pulitikä. Rudej artikule, kih rabi vit. Juštej zlomłene al düjne rindrizamente. Pumuč për juštajnu pontamenta al gramadie ze nimir benrivata. Linguifex Tö wiki ze stvarjën, de ulöžö råzvuj nu stvarjajne kunstruinih jäziků, konlangů. Konstruinelä jäzike se nardi za dosti disfärentih namänů: špärimentacjon, intärnacjonalizajne, pjažär in ša pönü väč. Dosti botů sö puväzåni syz konstruinim kulturam nu drujim penžatiŭnim šenäri. Konstruinili jäziki majö škŭaži näskončne kaše, alorë provej naräst anga! Benrivati ŭ Linguifexä! Zbrånala pitura Dröŭ väj indueŭropejske familje jäziků, inkłužiŭ syz inglešnå, španišnå, latinšnå nu hindišnå. Indueŭropejski jäziki sö familja (al filum) nikej stu paräntanih jäziků nu djaletů. Ståja åkuli 439 jäziků nu djaletů, kur čakarajö kalkuli ud Ethnologueja siz 2009, inu åkuli puŭ (221) ih va pud induarijskå pudväjå. Indueŭropejska familja impurta sfäri hištorijske lengistike, pur ma drüjå nardalšå zapisånå hištoriå, za afruazjatijskå familjå. Vii väč: Indueŭropejski jäziki Stvari an noŭ jäzyk! Čëšti stvarit an jäzyk? Nuŭoru cajta morë rabit za ga naräst prezentabilga, ma rizulti sö dosti botů štraurdenari! Za naräst suj jäzyk se rabiš rašulat wå:: Fonetikä - glåseh jäzika. Gramadiä - štruturä jäzika. Besädišä - besädah nu slavarjä jäzika. Napiši titul ŭ finestrinå zdolä, de zåčnëš sys stvarjajnen sujga jäzika. <createbox> break=no preload=Template:New/Language buttonlabel=Stvari noŭ jäzyk nälä! </createbox> Za väč informacjonů si hoj vit nåšå gŭidå nu ripart wå lengistikä. Stvari anå novå besädå Linguifex nej döm lä tujmi jäziki, ma anka slavarji, ki semeja Wikislavarji, valdir Konslavar. Läti morëš stvarit ä špartit besädiše nu detaje sujga kunstruinga jäzika. Napiši sujå besädå (syz mikinmi) inu zåčni! <createbox> break=no preload=Template:Newword buttonlabel=Stvari novå besädå nälä! prefix=Contionary: </createbox> Za väč informacjonů wå Konslavarjä si hoj vit nåšä besäde in uvod! Zbråni video {{#ev:youtube|84lX2D3jZLM}} Kihamiski traducjon Wočënåša! Wikipedia Frathwiki Konlangerji na DeviantArtä Konlangi na Wikiä Drüštvu za stvarjanje jäziků Omniglot