Main Page/Karnišna

From Linguifex
Jump to: navigation, search
Benrivati ŭ Linguifexä,
Inkumo kuntina 705 artikulů nu jäziků: 23.5% nåšga ubjetiva.
Inkumo mamo 1 aboǧů nu 3 artikulů, kih rabi zlungat.
Vii tå strån ŭ: arlanišnä   alskajšnä   bearlandišnä   danhuajšnä   esperantä   femsaršnä   fengiršnä   inglešnä   karnišna   kihamišnä   tjočišnä   umbrijšnä

Zbråni jäzyk

Pomorian language
Pamarėska gålba
POMORZE 2016.png
Pronunciation /pɑ.ˈma:.reː.skɑ/
Created by Raistas
Setting Verse:Pamarija
Language family
Early forms:
Writing system Latin
ISO 639-3

The Pomorian language or Pamarėska gålba, język pomorski (in Polish) is a Balto-Slavic language spoken in the region of Pomorze Wschodnie in Northern Poland from Gdynia city to the town of Braniewo, mostly in rural areas. There are at least 20 000 speakers (including second-language speakers knowing the language on an elementary level), of which less than 4000 speak Pomorian natively. Most of the native speakers are at the age of 50 or above, while younger generation usually speaks Polish as their first language.

Ablaut, still productive in Pomorian, was inherited from Proto-Balto-Slavic period. It changes the morphological form of the word. For example "snė͂ge" (older snai͂ges) means "snow", "snigtì" (older "snigteĩ") to snow "snẽdze"(older "snegḗti") "it snows".

There are seven (or six if count the sixth and the seventh as one) noun declensions in Pomorian. Nouns have seven cases: Nominative, Genitive, Dative, Accusative, Instrumental, Locative and Vocative. In Pomorian Proper most nouns have only two numbers: singular and plural, while in Western and Southern dialects there is also a dual number. An interesting feature is using nominative plural only for 3 or 4 items, making it effectively paucal, for example try/cetūri sūnave (three/four sons), but pęči sūnų (five sons) where genitive plural is used instead. However it is not viewed as a separate grammatical number.

Unlike in other Balto-Slavic languages composition in Pomorian is a very productive way to form new words. The process occurs readily in Germanic languages. Along with affixation it is used to create words for describing new meanings and these newly-created words can be very long and thus used mostly in literature. Examples of both composition and affixation are shown in the table below:



Pröjšni zbråni jäzikiDežinjej an noŭ zbråni jäzyk

ISO kodiži na KreativeKorpä

Linguifex wiki putpira pubudå KreativeKorpa za stavit konlangon ISO kodiže, tü že Reǧistër konlang kodižů! Stavi suj jäzyk na listå läti. Kü že tuj jäzyk na Linguifexä, nan raci!

Pumuč

Za napisat an noŭ artikul, solu napiši titul artikula ŭ finestrinå zdolä.


<createbox> width=24 break=no buttonlabel=Stvari noŭ artikul nälä! </createbox>

Ne väš, ki zåčënt?
Kladajne kuntinüta
  • Kü čëš pumagat, ma ne väš, ki zåčënt, provej zlüłšat disfärente aboǧe tåku, de ih zlungaš.
  • Kladej anå novå kategoriå, ki jo rabiš.
  • Låhku gräsiš anka magari vit nücåne stråni za artikule, ki majö dosti puväzamentů, ma ša ne ståjajö.
  • Låhku kladaš informacjone wå lengistiki nu fonetiki.
  • Listå nücånih šåblon morëš najt läti.
Mantiniment wikija

Linguifex

Tö wiki ze stvarjën, de ulöžö råzvuj nu stvarjajne kunstruinih jäziků, konlangů. Konstruinelä jäzike se nardi za dosti disfärentih namänů: špärimentacjon, intärnacjonalizajne, pjažär in ša pönü väč. Dosti botů sö puväzåni syz konstruinim kulturam nu drujim penžatiŭnim šenäri. Konstruinili jäziki majö škŭaži näskončne kaše, alorë provej naräst anga!


Benrivati ŭ Linguifexä!

Zbrånala pitura

Dröŭ väj indueŭropejske familje jäziků, inkłužiŭ syz inglešnå, španišnå, latinšnå nu hindišnå.

Indueŭropejski jäzikifamilja (al filum) nikej stu paräntanih jäziků nu djaletů. Ståja åkuli 439 jäziků nu djaletů, kur čakarajö kalkuli ud Ethnologueja siz 2009, inu åkuli puŭ (221) ih va pud induarijskå pudväjå. Indueŭropejska familja impurta sfäri hištorijske lengistike, pur ma drüjå nardalšå zapisånå hištoriå, za afruazjatijskå familjå.

Vii väč: Indueŭropejski jäziki

Stvari an noŭ jäzyk!

Čëšti stvarit an jäzyk? Nuŭoru cajta morë rabit za ga naräst prezentabilga, ma rizulti sö dosti botů štraurdenari! Za naräst suj jäzyk se rabiš rašulat wå::
  • Fonetikä - glåseh jäzika.
  • Gramadiä - štruturä jäzika.
  • Besädišä - besädah nu slavarjä jäzika.

Napiši titul ŭ finestrinå zdolä, de zåčnëš sys stvarjajnen sujga jäzika. <createbox> break=no preload=Template:New/Language buttonlabel=Stvari noŭ jäzyk nälä! </createbox> Za väč informacjonů si hoj vit nåšå gŭidå nu ripart wå lengistikä.

Stvari anå novå besädå

Linguifex nej döm lä tujmi jäziki, ma anka slavarji, ki semeja Wikislavarji, valdir Konslavar. Läti morëš stvarit ä špartit besädiše nu detaje sujga kunstruinga jäzika. Napiši sujå besädå (syz mikinmi) inu zåčni!

<createbox> break=no preload=Template:Newword buttonlabel=Stvari novå besädå nälä! prefix=Contionary: </createbox> Za väč informacjonů wå Konslavarjä si hoj vit nåšä besäde in uvod!

Zbråni video

Kihamiski traducjon Wočënåša!