Main Page/Karnišna

Benrivati ŭ Linguifexä,

frajnen wikijä za konlange, kirga morë uräjat sägdu!

Inkumo kuntina 1,449 artikulů nu jäziků: Expression error: Unrecognized punctuation character ",".% nåšga ubjetiva.
Inkumo mamo 20 aboǧů nu 3 artikulů, kih rabi zlungat.

Linguifex	Jäziki	Zbrånule	Forum	Konslavar	Libreka

Vii tå strån ŭ: arlanišnä • alskajšnä • bearlandišnä • danhuajšnä • esperantä • femsaršnä • fengiršnä • inglešnä • karnišna • kihamišnä • tjočišnä • umbrijšnä

Zbråni jäzyk

Luthic
Lûthica
Flag of the Luthic-speaking Ravenna
Pronunciation	[ˈlu.ti.xɐ]
Created by	Lëtzelúcia
Date	2023
Setting	Alternative history Italy
Native to	Ravenna; Ferrara and Bologna
Ethnicity	Luths
Native speakers	149,500 (2020)
Language family	Indo-European Italic Latino-Faliscan Italo-Western Gotho-Romance Italo-Luthian Romance Luthic
Early forms	Proto-Luthic Gothic Luthic Mediaeval Luthic Late Mediaeval Luthic
Standard form	Standard Ravennese Luthic (Lûthica)
Dialects	Upper Luthic (Altalûthica), Ferraresi Luthic (Lûthica Estense) Standard Bolognese Luthic (Lûthica Bolognesa) Paulistan Luthic (Lûthica Paülista)
Writing systems	Latin Braille
Official status
Recognised minority language in	Italy (recognised by the Luthic Community of Ravenna) Brazil (recognised in São Paulo)
Regulated by	Council for the Luthic Language
Language codes
CLCR	`qlu`
BRCL	`luth`
The areas where Luthic (red and orange) is spoken.
This article contains IPA phonetic symbols. Without proper rendering support, you may see question marks, boxes, or other symbols instead of Unicode characters. For an introductory guide on IPA symbols, see Help:IPA.

Luthic (/ˈluːθ.ɪk/ LOOTH-ik; endonym: Lûthica [ˈlu.ti.xɐ]) is an Italic language that is spoken by the Luths, with strong East Germanic influence. Unlike other Romance languages, such as Portuguese, Spanish, Catalan, Occitan and French, Luthic has a large inherited vocabulary from East Germanic, instead of only proper names that survived in historical accounts, and loanwords. About 250,000 people speak Luthic worldwide.

Luthic is the result of a prolonged contact among members of both regions after the Gothic raids towards the Roman Empire began, together with the later West Germanic merchants’ travels to and from the Western Roman Empire. These connections, the interactions between the Papal States and the conquest by the Germanic dynasties of the Roman Empire slowly formed a creole as a lingua franca for mutual communication.

As a standard form of the Gotho-Romance language, Luthic has similarities with other Italo-Dalmatian languages, Western Romance languages and Sardinian. The status of Luthic as the regional language of Ravenna and the existence there of a regulatory body have removed Luthic, at least in part, from the domain of Standard Italian, its traditional Dachsprache. It is also related to the Florentine dialect spoken by the Italians in the Italian city of Florence and its immediate surroundings.

Luthic is an inflected fusional language, with four cases for nouns, pronouns, and adjectives (nominative, accusative, genitive, dative); three genders (masculine, feminine, neuter); and two numbers (singular, plural).

Pröjšni zbråni jäziki • Dežinjej an noŭ zbråni jäzyk

ISO kodiži na KreativeKorpä

Linguifex wiki putpira pubudå KreativeKorpa za stavit konlangon ISO kodiže, tü že Reǧistër konlang kodižů! Stavi suj jäzyk na listå läti. Kü že tuj jäzyk na Linguifexä, nan raci!

Pumuč

Za napisat an noŭ artikul, solu napiši titul artikula ŭ finestrinå zdolä.

<createbox> width=24 break=no buttonlabel=Stvari noŭ artikul nälä! </createbox>

Ne väš, ki zåčënt?

Kü ša ne puznaš wikijů, foše mogesiš jyt pröbrat pumuč.
Za nove urädnike: Prosmo, pröbari stilističnålå gŭidå, uvodnålå gŭidå nu pulitikå, prën stvariš novå strån.

Kladajne kuntinüta

Kü čëš pumagat, ma ne väš, ki zåčënt, provej zlüłšat disfärente aboǧe tåku, de ih zlungaš.
Kladej anå novå kategoriå, ki jo rabiš.
Låhku gräsiš anka magari vit nücåne stråni za artikule, ki majö dosti puväzamentů, ma ša ne ståjajö.
Låhku kladaš informacjone wå lengistiki nu fonetiki.
Listå nücånih šåblon morëš najt läti.

Mantiniment wikija

Låhku nan daš anå råkå për kirmi ud nåših inkumnih pruǧetih.
Raci suj künčät për worimentih wå pulitikä.
Rudej artikule, kih rabi vit.
Juštej zlomłene al düjne rindrizamente.
Pumuč për juštajnu pontamenta al gramadie ze nimir benrivata.

Linguifex

Tö wiki ze stvarjën, de ulöžö råzvuj nu stvarjajne kunstruinih jäziků, konlangů. Konstruinelä jäzike se nardi za dosti disfärentih namänů: špärimentacjon, intärnacjonalizajne, pjažär in ša pönü väč. Dosti botů sö puväzåni syz konstruinim kulturam nu drujim penžatiŭnim šenäri. Konstruinili jäziki majö škŭaži näskončne kaše, alorë provej naräst anga!

Benrivati ŭ Linguifexä!

Zbrånala pitura

Dröŭ väj indueŭropejske familje jäziků, inkłužiŭ syz inglešnå, španišnå, latinšnå nu hindišnå.

Indueŭropejski jäziki sö familja (al filum) nikej stu paräntanih jäziků nu djaletů. Ståja åkuli 439 jäziků nu djaletů, kur čakarajö kalkuli ud Ethnologueja siz 2009, inu åkuli puŭ (221) ih va pud induarijskå pudväjå. Indueŭropejska familja impurta sfäri hištorijske lengistike, pur ma drüjå nardalšå zapisånå hištoriå, za afruazjatijskå familjå.

Vii väč: Indueŭropejski jäziki

Stvari an noŭ jäzyk!

Čëšti stvarit an jäzyk? Nuŭoru cajta morë rabit za ga naräst prezentabilga, ma rizulti sö dosti botů štraurdenari! Za naräst suj jäzyk se rabiš rašulat wå::

Fonetikä - glåseh jäzika.
Gramadiä - štruturä jäzika.
Besädišä - besädah nu slavarjä jäzika.

Napiši titul ŭ finestrinå zdolä, de zåčnëš sys stvarjajnen sujga jäzika. <createbox> break=no preload=Template:New/Language buttonlabel=Stvari noŭ jäzyk nälä! </createbox> Za väč informacjonů si hoj vit nåšå gŭidå nu ripart wå lengistikä.

Stvari anå novå besädå

Linguifex nej döm lä tujmi jäziki, ma anka slavarji, ki semeja Wikislavarji, valdir Konslavar. Läti morëš stvarit ä špartit besädiše nu detaje sujga kunstruinga jäzika. Napiši sujå besädå (syz mikinmi) inu zåčni!

<createbox> break=no preload=Template:Newword buttonlabel=Stvari novå besädå nälä! prefix=Contionary: </createbox> Za väč informacjonů wå Konslavarjä si hoj vit nåšä besäde in uvod!