Main Page/Karnišna

Benrivati ŭ Linguifexä,

frajnen wikijä za konlange, kirga morë uräjat sägdu!

Inkumo kuntina 1,353 artikulů nu jäziků: Expression error: Unrecognized punctuation character ",".% nåšga ubjetiva.
Inkumo mamo 14 aboǧů nu 3 artikulů, kih rabi zlungat.

Linguifex	Jäziki	Zbrånule	Forum	Konslavar	Libreka

Vii tå strån ŭ: arlanišnä • alskajšnä • bearlandišnä • danhuajšnä • esperantä • femsaršnä • fengiršnä • inglešnä • karnišna • kihamišnä • tjočišnä • umbrijšnä

Zbråni jäzyk

Avendonian
avendoniano
Flag of Avendonia
Pronunciation	[avendoˈni̯ano]
Created by	S.C.
Date	2009
Setting	Alt-history Europe, Northern Italian Peninsula
Native to	Avendonia
Language family	Indo-European Germanic West Germanic part. Elbe Germanic Avendonian
Early form	Pre-Avendonian
Standard form	Central Avendonian dialect
Dialects	North Adriatic (nordadriatico) Alpine (alpino) High Burgundian (ocburgundico) Low Burgundian (lagburgundico) Genoese (genoico)
Writing system	Latin
Official status
Official language in	Avendonia
Regulated by	Grunditio Cuningica per la Spraca Avendoniana
Rough borders of Avendonia

Avendonian (autoglossonym: avendoniano; Avendonian: [avendoˈni̯ano]) is a West Germanic language, with strong influence of Vulgar Latin. It is the result of a prolonged contact among members of both regions, after West Germanic merchants began travelling to and from the Western Roman Empire. These connections—and the conquest by the Germanic tribes of the northern skirts of the Roman Empire—slowly formed a creole for mutual communication. Eventually, permanent settlements were established in what would become modern-day Avendonia, where Avendonian is primarily spoken, with official status.

While its vocabulary derives for the most part from Proto-Germanic, Latin influence is most notable in its phonology and its grammar.

Avendonian grammar is relatively straightforward and akin to the grammar of other Romance languages, due to the influence of Latin.

Two sets of articles, indefinite and definite, preceding the noun.
Gender and number inflection in nouns, adjectives, and pronouns. Articles and adjectives must agree inflection-wise with the noun or pronoun they modify.
Twofold gender system, masculine and feminine. Loss of Latin neuter gender.
Fusional verb inflection for person, number, mood, and tense.

However, noun and adjective declension endings, along with the ablaut in strong verbs are elements derived from Germanic.

There are six major dialects of Avendonian. Central Avendonian (or midio) is considered the standard language, and it is the language most of the author's work is based upon. The main features of the other five dialects will be discussed in the following sections.

Pröjšni zbråni jäziki • Dežinjej an noŭ zbråni jäzyk

ISO kodiži na KreativeKorpä

Linguifex wiki putpira pubudå KreativeKorpa za stavit konlangon ISO kodiže, tü že Reǧistër konlang kodižů! Stavi suj jäzyk na listå läti. Kü že tuj jäzyk na Linguifexä, nan raci!

Pumuč

Za napisat an noŭ artikul, solu napiši titul artikula ŭ finestrinå zdolä.

<createbox> width=24 break=no buttonlabel=Stvari noŭ artikul nälä! </createbox>

Ne väš, ki zåčënt?

Kü ša ne puznaš wikijů, foše mogesiš jyt pröbrat pumuč.
Za nove urädnike: Prosmo, pröbari stilističnålå gŭidå, uvodnålå gŭidå nu pulitikå, prën stvariš novå strån.

Kladajne kuntinüta

Kü čëš pumagat, ma ne väš, ki zåčënt, provej zlüłšat disfärente aboǧe tåku, de ih zlungaš.
Kladej anå novå kategoriå, ki jo rabiš.
Låhku gräsiš anka magari vit nücåne stråni za artikule, ki majö dosti puväzamentů, ma ša ne ståjajö.
Låhku kladaš informacjone wå lengistiki nu fonetiki.
Listå nücånih šåblon morëš najt läti.

Mantiniment wikija

Låhku nan daš anå råkå për kirmi ud nåših inkumnih pruǧetih.
Raci suj künčät për worimentih wå pulitikä.
Rudej artikule, kih rabi vit.
Juštej zlomłene al düjne rindrizamente.
Pumuč për juštajnu pontamenta al gramadie ze nimir benrivata.

Linguifex

Tö wiki ze stvarjën, de ulöžö råzvuj nu stvarjajne kunstruinih jäziků, konlangů. Konstruinelä jäzike se nardi za dosti disfärentih namänů: špärimentacjon, intärnacjonalizajne, pjažär in ša pönü väč. Dosti botů sö puväzåni syz konstruinim kulturam nu drujim penžatiŭnim šenäri. Konstruinili jäziki majö škŭaži näskončne kaše, alorë provej naräst anga!

Benrivati ŭ Linguifexä!

Zbrånala pitura

Dröŭ väj indueŭropejske familje jäziků, inkłužiŭ syz inglešnå, španišnå, latinšnå nu hindišnå.

Indueŭropejski jäziki sö familja (al filum) nikej stu paräntanih jäziků nu djaletů. Ståja åkuli 439 jäziků nu djaletů, kur čakarajö kalkuli ud Ethnologueja siz 2009, inu åkuli puŭ (221) ih va pud induarijskå pudväjå. Indueŭropejska familja impurta sfäri hištorijske lengistike, pur ma drüjå nardalšå zapisånå hištoriå, za afruazjatijskå familjå.

Vii väč: Indueŭropejski jäziki

Stvari an noŭ jäzyk!

Čëšti stvarit an jäzyk? Nuŭoru cajta morë rabit za ga naräst prezentabilga, ma rizulti sö dosti botů štraurdenari! Za naräst suj jäzyk se rabiš rašulat wå::

Fonetikä - glåseh jäzika.
Gramadiä - štruturä jäzika.
Besädišä - besädah nu slavarjä jäzika.

Napiši titul ŭ finestrinå zdolä, de zåčnëš sys stvarjajnen sujga jäzika. <createbox> break=no preload=Template:New/Language buttonlabel=Stvari noŭ jäzyk nälä! </createbox> Za väč informacjonů si hoj vit nåšå gŭidå nu ripart wå lengistikä.

Stvari anå novå besädå

Linguifex nej döm lä tujmi jäziki, ma anka slavarji, ki semeja Wikislavarji, valdir Konslavar. Läti morëš stvarit ä špartit besädiše nu detaje sujga kunstruinga jäzika. Napiši sujå besädå (syz mikinmi) inu zåčni!

<createbox> break=no preload=Template:Newword buttonlabel=Stvari novå besädå nälä! prefix=Contionary: </createbox> Za väč informacjonů wå Konslavarjä si hoj vit nåšä besäde in uvod!

Zbråni video

Kihamiski traducjon Wočënåša!